Na nezadovoljstvo uporabnikov stanovanj pogosto vplivajo tudi slabi medsosedski odnosi. Vzroki so različni, npr. prekomeren hrup v nočnih urah, pasji lajež, onesnaževanja prostorov ali pa nezakonito prilaščanje skupnih prostorov in površin.

Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju dovoljuje uporabo kosilnic, škropilnic, žag, vrtalnih in brusnih strojev ter opravljanje drugih hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Med prazniki in dela prostimi dnevi pa je uporaba naprav in izvajanje zgoraj navedenih del prepovedana.

Omejitve pa se ne nanašajo na izvajanje nujnih vzdrževalnih del za preprečitev nadaljnje škode. Nadzor nad izvajanjem uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in policija.

Jasno je, da se ob vsaki obnovi stanovanja pojavijo hrup, ropot in prah. V takih primerih je priporočljivo, da lastnik s kratkim obvestilom na oglasni deski seznani sostanovalce o nameravanem posegu in predvidi čas trajanja teh del. S takim prijaznim dejanjem bi seznanil ostale uporabnike stanovanj o dogajanju v svojem stanovanju in preprečil marsikatero slabo voljo in negodovanje.

Zlasti pasji lajež predstavlja za sosede veliko motnjo. Lastniki živali so zato dolžni poskrbeti, da je v času njihove odsotnosti zanje primerno poskrbljeno. Lastnik psa na sme puščati brez povodca na javnih in drugih površinah. V primerih onesnaženja teh površin s pasjimi iztrebki pa jih mora odstraniti.

Za urejanje medsebojnih odnosov med lastniki v večstanovanjskih objektih Stanovanjski zakon ni predvidel posebnih določil. Na podlagi 27. člena SZ-1 (Ur. l. RS, št. 69/03) lahko določijo lastniki splošna pravila pri uporabi večstanovanjske hiše s hišnim redom, ki ga z večino sprejmejo in potrdijo na zboru etažnih lastnikov.